Z navdušenjem, ki ga premorejo le jutranji ptiči vam naznanjamo, da je Primorska podružnica Cirkokroga na stežaj odprla stranice svojega šotora (glej sliko) ! Baziramo pod Škabrijelom, blizu Nove Gorice, dobivamo pa se malo tu malo tam, malo takrat malo tadam. Tule na sliki nas lahko vidite – levo Manca, v sredini Raca, desno Kristina. Pod šotorskim svodom pa ždita čepita Liza in Meta. Fajn smo. Naš plan in želja, sanje in vizija so prinest cirkus v vsak kotiček od Jadrana do Triglava, začenši s severno primorskim delom Slovenije, od Nanosa do Trsta (bravo geografija)! Zdej pa zares. Tako enkrat mesečno se dobivamo za malo povadit. Imamo cirkuške rekvizite (žogice, keglje, diabole, rožne palice, Raco, klovnovske noske, še pa še, ni da ni) in blazine za kakšno človeško piramido postavit. Če bi se nam rad_a pridružil_a, najbolje da nas pocukaš za rokav in ti izdamo lokacijo prihodnjega srečanja. Na primer na mejl (cirkokrog@cirkokrog.com) ali pa kar pokličeš Meto (+386 40 370 986). Dobrodošli_e vsi_e, cirkuško predznanje ni potrebno.

Poleg švic srečanj planiramo tudi delavnice, take redne in take intenzivno eno tedenske po različnih krajih, za otroke in mladostnike. Spremljajte oglasne deske v vaših okrajih in še najbolje – naš fejsbuk profil (tule: https://www.facebook.com/Cirkokrog ).
Veselimo se srečanja,

do takrat pa naj cveti!

Pozdravlja vas Raca in celotna ekipa primorske podružnice.

ŽIVELI!

The post Primorska podružnica appeared first on Cirkokrog.

The next day, we got to the main square where we would then spend most of our work time: Tabor. It’s a cute little park square. Luckily it always had sun spots and shadow spots, which was ideal, since we were in the middle of season-changing. After some quick warm up, we started practicing. I was clearly behind all of the other participants. Most of them were practicing circus activity for years. That’s when I set my mind: I had to practice A LOT. There I properly met Oton, another trainer. He is resourceful, careful and very focused. When he noticed me, he introduced himself and gave me two of his clubs. He then proceeded to spend all of the afternoon (and part of the evening) focusing only on me to make sure I would get the basis I needed to learn properly. If it weren’t for Oton and that moment, I’m not sure I would be able to even understand how to juggle right now. He was the one who sparked in me my interest in circus activity, which I still have to this day. That is why I spent most of my free time in the whole month there practicing, to then get to him every time to show my progress and get corrected. But this is just the tip of the iceberg. Our goal was to make up a festival after all!

Juggling was important, but there was a lot more needed to be done. We performed some street theatre to see how people in the city would react. We made a bunch of colorful and energetic parades to make the event as known as possible. We spent a lot of time making props, deciding how to organize the event, and much more. I’m checking right now the pictures I made there just to be sure I’m not missing anything too important, and damn I feel such huge nostalgia of the city, the trainers and the other volunteers! The house I lived in was simply incredible. Very colorful and charismatic. With me were living some other Cirkokrog volunteers and another amazing guy. Very warm, very skilled. I kept contact with him. We had a cozy balcony and music was king there. In the morning we could hear the practice of all the students from the music school which was in front of the house. In the night, rock concerts could be heard from the park 100 meters from us.

Talking about the participants is a big task. Not only they were many, but all of them would shine for different reasons. Some were extremely nice. Some very skilled in some sector. Some incredibly hilarious and adventure companions. If I have any regret of this project, is the fact that I wasn’t able to stay in contact with as much of them as I would like to. I can barely manage to talk with two of them from time to time at this point, and I really regret that. Even more, it’s thanks to them I refined more and more juggling and discovered all the other amazing circus activities people were expert of (staff, slackline, diablo, hoola hop, balls and much, much more).

The city is beautiful. It has been nominated the greenest city of Europe at some point for a reason. It’s really, really green. There are many giant parks. Most of the pictures I took there could be easily made into postcards. There’s a system you can use to move through the city with an extremely cheap price (3€ per year if I recall correctly). The bike system has some flaws, but I’m really glad it was there. It made moving through the city way comfier. The climate was pretty warm, but that’s what I am used to in my country as well, so I don’t complain, even though I can understand if some people living in colder places do. The modern art in the city was great as well. Metalkova is an example, and the Nextival event at Bob park can be another one. I really love street art, and Ljubljana gave me even more satisfaction for that.

I’m still scrolling through the pictures. I always take many of them because I forget stuff easily, and that makes me afraid. Now that I’m looking at them, I feel like it has been too good to be true. Did it really happen? Was it really that good? If I want to write down a proper critique, I would like to highlight the flaws as well, but it’s really difficult to remember any. If there’s anything I would complain about (and I did there as well) was that some participants would stick too much to their native language instead of English, excluding the other people in the process, but that’s not much the project’s fault. Actually, I think the trainers did their best to prevent it. The people invited there as participants were from many different countries, and no two participants were from the same country, with two exceptions. The first exception was the locals, which just couldn’t be avoided, and the second exception was me, because another Italian was there as well, but that was not a problem. Not only me and the other Italian would always stick to English, but we were living in separate houses, so that problem was addressed as well.

So, what did I learn from the project? A lot. I’ll get rid of the obvious first. I learned a lot more about circus, its beauty, and some of the skills associated to it. I learned how to practice more to develop further as a circus artist. I learned about new cultures. Slovenian youngsters don’t give much weight about the following, but many old locals see Italians as invaders and enemies. I studied history and I know what happened during (and after) the two world wars, but I never felt the weight, and now I do. I think that’s important. I worked as well with many people from eastern countries. Their culture is WAY different than mine, and even though I really struggle to understand their mentality, I can understand there are many people with such. Most of all, I learned how to breathe. Many times, while practicing juggling (or other stuff) there, I would get way too focused on the task, not realizing the mistakes I was making. That’s when many times, trainers and participants would snap me back to reality and tell me “Remember to breathe”. I processed a lot this lesson. Now I can more easily snap back from anxiety and overthinking by remembering their smiling and serene faces, telling me to breathe. My life has gotten much more doable thanks to this last lesson.

Would I do it again? If I were to get back in time, I wouldn’t think it twice. Maybe I would pack a swimsuit. We visited some rivers and I was the only one who didn’t take a bath, but now I think I would have liked to share that memory with them as well. If I wouldn’t be able to get back in time (which is my situation right now) and they would tell me to get back there, again, I would say yes very easily.

Now that I’m back home I’m not practicing as much as I would like to. I guess my life caught up to me again, and I really don’t like to practice if the weather is not nice enough. Then again, I don’t like to do it if I’m alone, but I really wish to do it more and more. If there’s anything I can do to thank the people from this project, is to carry the circus legacy to my city and spread it as much as I can, and practicing is the first step needed to do that, so it’s really important. Even more, the trainers supported me way after the project ended, asking me if I needed any guidance for practicing here.

I’m an anxious person. I’m really afraid for the future, but thanks to this project, I don’t have to worry for the past. It’s in a safe place, and I will keep it dear to my heart. Thank you all, and I really hope to see all of you soon! Happy Cerada! Aidè!

The post My experience with Cirkokrog – Circus for Community project (Fabio Costa) appeared first on Cirkokrog.

Tako kot otroci na uličnem cirkusu so tudi mladi na mladinski izmenjavi v cirkusu našli priložnost za lasten izraz. Cirkuška predstava nudi oder za zgodbe, ki jih želimo povedati občinstvu in skupnosti. Ta trenutek deljenja širi obzorja, postavlja pod reflektor zgodbe in izraze, ki so lahko tudi skriti ali pozabljeni. Cirkus preizprašuje naše ustaljene vloge. Nudi možnost za igro in svobodni izraz. Nudi prostor za biti drugačni_e. Za eksperimentiranje. Za čudenje nad lastnim pogumom.
Nas lahko tudi poveže? Pripelje bližje? Goji radovednost namesto zavračanja? Spodbudi material za dolge pogovore in skupne krohote? Ustvari prostor domačnosti, kjer lahko lažje zadihamo? Ustvari poglede, kjer vidimo sočloveka ob sebi in ne sebi nasproti?
To si želimo. Pa vendar, če sem iskrena, ne uspeva nam vedno. Vsaj ne takoj in ne tako jasno kot dober čarovniški trik.
Zakaj Vz-trajnostni cirkus? Ker želimo bivati trajnostno. Trajnostno okoljsko, stanovanjsko, socialno, odnosno. Gledati na dolgi rok. Negovati. Razmišljati celostno in solidarnostno. Razmišljati širše od nas samih. Zato moramo tudi vztrajati. Spremembe in vplivi se bodo prikradli počasi. Zaupanje se bo izgradilo z vztrajnostjo prisotnosti, sodelovanja in sočutja. Drugače od družbenih zahtev individualizma, takojšnjih neposrednih učinkov in produktivnih izdelkov. Ali imamo vztrajnost in pogum zahtevati in živeti trajnost?

Kristina Debenjak

Avtorica fotografij: Markéta Hodková

The post Vz-trajnostni cirkus appeared first on Cirkokrog.

Brez česa festivala ni?

Brez ljudi, glasne parade, ognjene, da ne rečem tudi cirkuške predstave, scenografije, plakatov, letakov, spečih klovnov, delavnic, kostumov, razstave fotografij in muzeja polomljenih rekvizitov in nenazadnje

Torta! (dimenzije: 1×1,5m)

Kako začeti?

Zbrati se v junijskem jutru v prijetni senci, se spoznati in sprostiti ob igranju iger, skupaj razmišljati in razglabljati o pomenu solidarnosti, deliti bivanjski prostor z ljudmi iz različnih kultur, si skupaj kuhati,  se voziti s kolesom. In seveda, učiti se cirkusa, se navduševati nad njim, navdušiti tudi mimoidoče otroke na igrišču, spoznati se z uličnim gledališčem, si upati igrati se na ulici, kot brezskrbni otroci. Se družiti ob večerih ob hrani in glasbi iz različnih delov sveta.

Nato pa začeti razmišljati o festivalskem prostoru, vzdušju, ki ga želimo ustvariti, nabirati material in si zavihati rokave, začeti izdelovati scenografijo, reciklirati materiale (*hvala društvu Smetumet). Delati cirkuške točke s keglji, se vključiti v predstavo, sodelovati na odprtem odru, varovati ognjeno predstavo, biti del cirkuške parade, iti na izlet na reko, obiskati festival prijateljske mladinske organizacije (Zavod Bob-NEXTival). Imeli smo tudi delavnice za otroke v skupnostnem centru Točka (Polje) in na Metelkovi, v sklopu mladinskega uličnega delo. Otroci iz Točke so prišli tudi na festival in nastopili s svojo plesno točko!

Projekt je dal možnost vključiti se na različne načine vsem, tudi različnim ranljivim skupinam od otrok do starejših. Dal možnost majhnim in velikim mimoidočim videti proces nastajanja festivala,  kako nastaja scenografija, kako delamo cirkus, kako se priključijo otroci in pomagajo delati zastavice, brusiti les za table, rišejo speče klovne, šivajo zastavice za šotor…

In kaj ostane?

Veliko lepih trenutkov, cirkuški trik, ki se ga naučiš, ljudje s katerimi se najdeš, večer ko smo skupaj jedli večerjo, festivalski vtisi, otrok ki je prvič zažongliral, izlet v Kamnik.

Tukaj sta spomina dveh prostovoljcev:

»V najlepšem spominu mi ostajajo cirkuško – ulične parade, ki so mi dale pogum in videti vse te nasmeške na obrazih ljudi je bilo vredno. Prinesli smo veliko veselja otrokom in skupnosti. Ko sem zapustil Slovenijo, sem bil čisto druga oseba« (Said).

»Kaj sem se naučil v tem projektu? Veliko. Naučil sem se veliko o cirkusu, njegovi lepoti in še druge veščine povezane s tem. Naučil sem se več vaditi, da se lahko dalje razvijam kot cirkuški umetnik.« /…/ »Sem tesnobna oseba. Bojim se prihodnosti, ampak zaradi tega projekta, ni potrebno da me skrbi za preteklost. Ta je na varnem mestu in mi ostaja v srcu.« (Fabio).

Mojca Sovdat

The post Cirkus za skupnost appeared first on Cirkokrog.

Ideje za inkluzijo – krepitev zmogljivosti v mladinskem cirkusu

Ideas of Inclusion je projekt šestih evropskih partnerjev, ki ga financira program Erasmus+. Projekt se osredotoča na ustvarjanje socialne vključenosti s cirkuško umetnostjo. Cilj je ustvariti gradiva in izobraževanje za cirkuške pedagoge_inje, ki neprestano delajo z mladimi, vendar morda nimajo izobrazbe na področju mladinskega dela. Projekt daje cirkuškim pedagogom_injam razumevanje, kakšen je občutek biti izključen_a in kako lahko spodbujajo varno in prijetno učno okolje za mlade vseh starosti. Projekt povečuje znanje o najboljših praksah, ki raznolikim mladim omogočajo sodelovanje v cirkuških dejavnostih.

Projekt je sestavljen iz treh delov: skupina strokovnjakov_inj, ki oblikuje modelno usposabljanje, ki cirkuškim pedagogom_injam pomaga prepoznati njihovo vlogo pri ustvarjanju socialne vključenosti in kako jo različni načini delovanja ali uporabe jezika lahko povečajo ali zmanjšajo; usposabljanje za cirkuške pedagoge_inje; in uvedbo usposabljanja na nacionalni ravni, kjer se modul usposabljanja preizkusi na pomnoževalnih dogodkih.

Cirkus je odlično orodje za krepitev moči in povečanje zaupanja ter socialnih spretnosti. Zato je cilj projekta, da cirkus postane vključujoč za vse mlade. Skozi izobraževanja in gradiva za usposabljanje lahko več cirkuških pedagogov_inj podpira mlade in se zaveda pomena ustvarjanja prijetnega in vključujočega okolja.

Projekt je sodelovanje med šestimi evropskimi partnerji, ki delujejo na področju mladinskega cirkusa na nacionalni ali evropski ravni:

Suomen Nuorisosirkusliitto (FYCA), Finska

BAG-Zirkuspädagogik (BAG), Nemčija

Slovensko zdruzenje za cirkusko pedagogiko – Cirkokrog, Slovenija

UK Youth Circus Network, Združeno kraljestvo

Federacion Española de Escuelas de Circo Socio Educativo (FEECSE), Španija

European Youth Circus Organisation (EYCO), Francija

The post Ideje za inkluzijo – krepitev zmogljivosti v mladinskem cirkusu appeared first on Cirkokrog.

Predfestivalske cirkuške parade

ponedeljek, 14. junij

od 11.15 dalje po mestnih ulicah z zaključkom na Kongresnem trgu na festivalu Klovnbuf

sreda, 16. junij

od 17.00 dalje po mestnih ulicah z zaključkom v Parku Tivoli

Festival

petek, 18. junij

16.00–17.30 – Odprti kovček (cirkuške delavnice)

Žongliranje, vrtenje kitajskih krožnikov, hoja po vrvi, vrtenje diabola, sukanje poijev, vihtenje hulahupov, sajenje rožne palice in še kaj se bo našlo. Vabljeni_e vsi_e, starostne omejitve ni. Lahko že kaj znate, lahko pa še nič.

18.00 – Otvoritev festivala in razstave Dolgo že letiš, žogica

19.00 – Nastopi otroškega cirkusa (Cirkošola ŠD Tabor in cirkuški podmladek z vseh vetrov)

20.00 – Predstava Človek na Loncu (mladinska skupina Cirkuški roj)

sobota, 19. junij

10.00–13.00

Cirkuška parada po mestu

Vodstvo po razstavi Dolgo že letiš, žogica

Odprti kovček (cirkuške delavnice)

+ 11.00– 13.00 – Delavnica stoje na rokah

16.30 – Žonglerske igre

17.30 – Lov na spečega klovnčka

18.30 – Predstava Človek na Loncu (mladinska skupina Cirkuški roj)

19.30 – Dražba muzejskih artefaktov

20.30 – Cirkuški odprrrti oder Prdec

Vstop prost.

Če dežuje, se dogajanje prilagodi pod streho.

Program se izvaja v skladu s priporočili NIJZ.

Glede na veljavne odloke za obiskovalce (občinstvo) velja pogoj PCT* (test PCR ali HAG velja 48 ur); izjema mlajši od 18 let v spremstvu ožjih družinskih članov, skrbnikov ali v okviru šole oz. druge ustanove.

Pridružujemo si pravico do spremembe programa.

Podporniki: Program EU Evropska solidarnostna enota (projekt Cirkus za skupnost), MOL Urad za mladino (projekt Cirkuški roj), MOL Odsek za projekte (projekt Cirkuška šola), JSKD, Športno društvo Tabor.

Kontakt: cirkokrog@cirkokrog.com

The post Program festivala skupnostnega cirkusa Človek na loncu appeared first on Cirkokrog.

The post Vabilo na rojstnodnevno praznovanje Cirkokroga appeared first on Cirkokrog.

Posnetki so različnih cirkuških disciplin, veščin ali preprosto cirkuškega duha!
Združuje pa jih, da:

• je to so(do)bni cirkus
• se v videu pojavi tudi COPAT.

Uživajte v ogledu.

S copatom naprej!

The post Cirkuški natečaj Sobni – sodobni – cirkus appeared first on Cirkokrog.

The post Načela cirkuške pedagogike appeared first on Cirkokrog.

Športno društvo Tabor in Cirkokrog te vabita k vpisu v cirkuško šolo!

Termin

Torek 16.30-18.00

Komu je program namenjen?

Vsem mladim nadebudnežem starim med 7-15 let, ki se želijo naučiti veliko novih in raznolikih spretnosti.

Kaj bomo počeli?

Cirkošola je program kjer se bomo skupaj učili Cirkuških disciplin kot so lovljenje ravnotežja (hoja po vrvi, globusu, vožnja monocikla, …), manipulacija predmetov in žongliranje raznih vrst, talne in skupinske akrobacije (človeške piramide, stoje na rokah, …). Hkrati pa bomo raziskovali našo kreativnost in domišljijo, preko klovnovskih in gledaliških iger in vse skupaj na koncu povezali v cirkuško predstavo.

Ker ima cirkus veliko različnih disciplin je tako primeren za vse, ki si želijo veliko raznolikosti in svobode pri izbiri hkrati pa obširno znanje mentorja ponuja možnost poglobljenega učenja tistim, ki bi se radi posvetili samo določeni cirkuški dejavnosti.

Kdo bo program izvajal?

Združenje Cirkokrog je skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvija cirkus kot medij dela z ljudmi.V njem se udejstvujemo navdušenci nad cirkuškimi aktivnostmi, s katerimi spodbujamo kreativno izražanje, občutek povezanosti in sodelovanja ter aktivacijo otrok, mladine in drugih skupin. V okviru združenja razvijamo cirkuško pedagogiko kot obliko pedagoškega dela in neformalnega izobraževanja otrok, mladih in odraslih.

Tjaž Juvan je diplomirani socialni pedagog in šolan cirkuški umetnik. Študij socialne pedagogike je opravil v Ljubljani, cirkuško pa se je izobrazil na cirkuški  šoli Vertigo v Torinu. S cirkusom in poučevanjem le-tega se ukvarja že malo več kot 10 let. Metode cirkuške pedagogike se je učil v Cirkokrogu in na mnogih izobraževanjih pri podobnih organizacijah in inštitucijah v tuijini.

Kaj je cirkuška pedagogika?

Cirkuška pedagogika je oblika dela z mladimi in drugimi skupinami ljudi, ki temelji na elementih sodobnega cirkusa, dramske in gibalne pedagogike ter interaktivnih iger. Preko cirkuških aktivnosti spodbuja kreativnost, spontanost, izraznost, zaupanje v lastne sposobnosti, vztrajnost, izboljšuje motorične sposobnosti posameznika. Cirkuška pedagogika je sveža metoda gradnje skupine, vzajemnega zaupanja, učenja medsebojnega sodelovanja in krepi sposobnosti za premagovanje osebnih ter skupinskih ovir.

Se vidimo septembra

The post Cirko šola appeared first on Cirkokrog.