Med 21.7. in 6.8.2017 se je Cirkokrog preselil na primorsko, kjer je v okviru mednarodne mladinske izmenjave z naslovom »Where is Your Dreamland?« oz. »Kje je tvoja sanjska dežela?« povezal cirkusa željne posameznike in posameznice iz Španije, Italije, Nemčije in Slovenije.
Šotore smo postavili na Mačjem hribu, hribu nekje nad Koprom, od koder se odpira prelep razgled na dolino vzhajajočega sonca in skritih oslov, ki so nam nekajkrat na dan zarigali v pozdrav. Prostor smo si delili z ekipo Mačjega hriba, ki je skrbela za naše trebuhe in infrastrukturo ter s taborom orkestra Etnohisteria, ki je bila sestavljena iz glasbenikov prispelih iz različnih koncev sveta, gledališke skupine komedije del’arte ter delavnice velikih marionet.
Udeleženci izmenjave smo prišli iz različnih cirkuških ozadij in z različnim cirkuškim ter performativnim predznanjem. Vsak dan smo se po zajtrku zbrali in začeli dan s skupinskim ogrevanjem. Sledile so vaje ter igre iz področij fizičnega in uličnega gledališča, socialnega cirkusa, kontaktnega plesa, skupinskega povezovanja, družbene inkluzije in drugih področij predlaganih s strani kogarkoli izmed udeležencev in udeleženk.
Cirkuški prostor je bil odprt in tako spodbujal kreativnost, improvizacijo, samoorganizacijo ter refleksijo na dogajanje okoli nas. Program ni bil predlagan le iz strani organizatorjev, temveč je v obliki »open space-a« (odprtega prostora) nagovarjal k aktivni participaciji in deljenju veščin preko vodenja skupinskih delavnic, kjer smo izmenjevali in se učili cirkuških veščin ter drugih sorodnih disciplin. Skupaj z Etnohisteria orkestrom smo potovali v Koper in z njimi nastopali, kot živa scenografija smo bili del festivala MiniEtnoHisteria v vasi Labor in tako nadaljevali tudi na festivalu Plavajoči grad na gradu Snežnik. Izhajali smo iz tega, kar je bilo okrog nas in uporabljali in vpletali cirkuške veščine glede na dani trenutek in prostor. Tako je nastal potujoči orkester, ki je igral na balone, zasedanje štirih starih ljudi, ki se prerekajo za glaž vina, dialog med metlo in grabljami, ki se zgodi, ko je treba pospraviti seno in še bi lahko naštevali.
Kar je zaznamovalo vzdušje izmenjave je bil preplet vseh ljudi, melodij in okusov, ki so hkrati živeli na Mačjem hribu. Budilke iz mobitelov so zamenjali inštrumenti, ki so se z glasbeniki sprehodili med šotori, in glasbo iz zvočnikov so zamenjala ljudska večglasja, ki jih je vadil zbor poleg nas. Vse skupaj bi pravzaprav lahko prikazali z eno veliko kuharsko metaforo. V zraku je bilo čutiti nekakšno brbotanje, in ob različnih priložnostih smo vse skupaj zamešali in postavili na veliko bogato obloženo mizo.
»Kje je tvoja sanjska dežela?«
Mnogi so že poskušali razložiti zakaj sanjamo. Nekateri so se tega lotili po laboratorijsko in katodno, drugi so dolga leta ljudi preučevali preko klepetanj, tretji so poskušali sanje razumeti do te mere, da bi jih lahko nadzorovali. A še vedno sanje ostajajo nekaj magičnega, nekaj kar se lahko pripoveduje kot zgodbo in nekatere izmed njih nam ostanejo v spominu za vedno.
Predvsem pa je ta dežela napolnjena z ljudmi, kajti če ljudi bi ne bilo, bi to bila pustinja.
Adriana Vučkovič in Eva Zibler
Projekt Where is Your Dreamland? je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih objava vsebuje.